Bodi hvaležna in zahvali se vsem ženskam pred tabo. Mami, babici, prababici in vsem tistim, katerih niti imena ne poznaš, pa se po tvojih žilah pretaka njihova kri. Zahvali se vsem tistim, ki so bile pionirke po svoje, ki so poslušale klic svojega srca in svoje duše in tlakovale pot, po kateri hodiš. Če ne bi bilo njih, ne bi imela kam stopiti. Zahvali se vsem njihovim notranjim bojem in borbam, iskanjem notranje moči v trenutkih, ko so jo komaj našle in neomajni veri vase, v nekaj, kar jim je dalo moč, da so se premaknile in stopile na svojo pot. Se sploh zavedaš koliko žensk pred tabo je moralo prisluhniti svoji duši in njenemu tihemu a vztrajnemu klicanju, da smo danes ženske tu, kjer smo? Koliko njih je moralo najti vero in zaupanje, ko je bilo brezupno. Koliko jih je z radostjo in zanosom zrlo v prihodnost in se hkrati zavedalo, da je vse, kar imajo, ta trenutek. Bodi hvaležna in se hkrati zavedaj, da tlakuješ pot svojim ženskam, tistim, ki pridejo za tabo. A ne zri predaleč v prihodnost, začuti tu in danes, kje je tvoja pot, kajti le smernice, ki jih začutiš globoko v svojem jedru, pa četudi so komaj otipljive, so dovolj močne, da bodo tlakovale pot pod tvojimi nogami. Ljubi ženska. Ljubi sebe. Ljubi vse ženske pred sabo, vse ženske za sabo in vse prečudovite moške, ki bivajo v harmoniji z nami. <3
