Sicer sem to nameravala napisati po "inkubacijski dobi", ko bi dejansko že začela izvajati vse potrebno, pa ne zdržim. Kar ven hoče tole pisanje ... spet. :) Ne vem natanko, ali sem o tem že kdaj govorila, se mi pa vse bolj jasno kaže, da je to nujna sestavina zadovoljnega, izpolnjenega in srečnega življenja. Skrb zase. Če ti ne deluješ, nisi sposoben delovati, ker si preutrujen, tečen, nezadovoljen, neprespan, razdražljiv, na zadnjem mestu, potem pač nič ne deluje. Ker je res res res vse ...
Spletni dnevnik
Kaj je moderno?
Smo v dobi, kjer smo po eni strani bolj svobodni pri izbiranju "svoje poti", svojega načina življena, svojih prioritet, svojega izraza, pa smo vseeno tako zelo pod vplivom modernega. Hm ... zakaj dragi moji ne prisluhnemo sebi? Zakaj ne poslušamo srca. Ni nam treba biti moderni in všečni. Zaradi tega ne bomo nič bolj ljubljeni in sprejeti in zaradi tega ne bomo nič bolj pripadali tropu ljudi, ki si samo želijo pripadati nečemu, vendar v tem ni prave povezanosti in globine, po kateri vsi ...
Iz globočine
Tisti, ki ste že prebrali mojo knjigo veste, da ni navaden ljubezenski roman. Prišel je iz globine moje duše; tam globoko, kjer se marinirajo vsa lepa in manj lepa občutenja, vsa hrepenenja, ves sram, vsa bolečina, in nenazadnje, vso upanje in sreča. Ni resničen, pa vendar so resnična moja premlevanja v njem. Kdo od nas ni že kdaj imel strtega srca, kdo od nas se ni moral že kdaj zazreti vase in ugotoviti, kaj je tisto, kar ga poganja, navdihuje in bogati? In kdo od nas se ni moral že kdaj ...
Vse že obstaja
Vse že obstaja, vprašanje pa je, če to vidimo. Smo pripravljeni odvreči vse pomisleke, obupavanja, brezpotja, vrtenje v krogu, hojo okoli vrele kaše? Smo jih res pripravljeni opustiti in se prepričati oziroma spoznati, da vse že obstaja? Zveni kot znanstvena fantastika. Pa saj je ... natančneje kvantna fizika. Ne glede na to, ali verjamete v Boga, sami vase, v neko drugo entiteto, vesolje ali pa v nič ... je dejstvo (vsaj meni se to zadnje čase vse bolj odkriva), da vse že obstaja. Vprašanje ...
V vrtincu
Sploh ne vem, kje naj začnem, ker se dogaja toliko stvari in ker v sebi premlevam toliko stvari hkrati, da bo ta objava verjetno malo zmedena. Pa ji dajmo zato naslov V VRTINCU :) Rada bi vam povedala in z vami delila vse naenkrat, pa ne gre. :) Ob tem, da vidim, da nekatrih stvari še vedno ne znam najbolje, da me kakšna stvar še vedno boli in da sem s sklonjeno glavo opazila, da moram okrepiti vero. Ker če bi imela dovolj vere v sebi, me neke stvari ne bi bolele. <3 Preprosto, ...
Ranljivost in pristni stik.
Zadnje dni veliko premlevam o ranljivosti in o tem, zakaj si je želimo. Zakaj si je jaz želim, zakaj prav hrepenim po njej? In s čim gre z roko v roki; zagotovo s tem, da smo vidni in v tem, da smo vidni se lahko skriva toliko čustev in temnih kotičkov, ki jih včasih ne znamo ali pa nočemo sprejeti, zato gre ranljivost z roko v roki tudi s sprejemanjem samega sebe in z nežnostjo. Z zavedanjem, da je ranljivost negotovost, z zavedanjem, da tudi biti viden pomeni biti potencialno ranjen. Pred ...
To, kar smo, smo, in to, kar je, je.
Nobene posebne umetnosti ni. Kar smo v vsakem danem trenutku je to, kar smo na splošno. Nič bolj zadovoljni, nič bolj bleščeči, nič bolj zabavni in nič bolj srečni ne bomo, ko dosežemo vse, kar si želimo, ko si izpolnimo vse sanje, ko pride pravi partner, popolna služba, težko pričakovani otrok, nov hud avto, vila na obali, nova obleka, nov sončni vzhod, nova pošiljka kave iz Brazilije, banane iz Ekvadorja ali mango iz trgovine za vogalom ... nič ne bo drugače. Bomo zrasli, pa ne zaradi tega, ...
Pa kaj potem
Kolikokrat ste sledili, zares sledili svoji poti? <3 Večkrat ste na tej strani zasledili (kako zanimivo naključje, da je beseda skoraj enaka :)), da rada pišem o pogumu, sledenju sanjam, o preseganju sebe, srčnosti, strasti in volji do življenja, o ognju, ki nas poganja naprej. Pa sem vse prej kot mojster tega. :) No, vsaj bila. Ne vem, od kje izvira ta moja izjemna previdnost do delanja korakov. Pa ne vseh ... nekatere lahko naredim v trenutku, kakšne druge, ki bodo bolj ...
Papirnati otroci
Tole rojstvo oziroma rojevanje knjige me je naučilo veliko več, kot sem pričakovala. Vedela sem, da me bo, nisem pa vedela, koliko. Ko sem poslušala ostale avtorje, ki so knjigo izdali bodisi v samozaložbi bodisi jim jo je izdala založba, sem ugotovila, da si ne želim, da mi jo izda nekdo drug. Seveda sem jo tudi jaz poslala založbam. Enim je bila všeč, enim ne. Ne bom se delala fine. ;) Je bil pa ves čas pri meni v ozadju tisti tihi glasek, ki si je želel, da to "dosežem" sama. Hvaležna sem za ...
Jebat ga!
Oh jebat ga! (brez cenzure ;) ). Spet sem premišljevala, kaj naj napišem, kaj je tisto, kar premlevam in se mi plete po glavi, s čim se zdaj soočam in na koncu se vedno vse zloži, da nastane nov zapis. Danes bom govorila o tem, kako je, ko prehajaš iz starega na novo delovanje. Ko hodiš po mostu do novega sebe in požigaš most za sabo. Ni mačji kašelj. Najlažje je to narediti takrat, ko se ti v življenju zgodi nekaj res prelomnega, nekaj, kar te prisili in spodbode, da se odpoveš oklepu ...
